sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "prislovno določilo".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Povezani pojmi
povedkov prilastek
povedek
povedkovo določilo
pomožni glagol
samostalniška beseda
povedkovnik
predlog
samostalnik
Wikipedija
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Z besedo la ločimo kontekst (oz. prislovno določilo) od glavnega stavka.
Vezljivi prislovnodoločilni odvisniki so zgolj tisti, pri katerih povedek matičnega stavka zahteva obvezno prislovno določilo.
V tem primeru lahko vršilca dejanja izrazimo kot prislovno določilo (npr.
V tem primeru glagolu obleči vsekakor ne sledi prislovno določilo kraja, temveč predmet.
V stavkih, v katerih prislovno določilo časa izraža obstajanje, pa prislovno določilo nosi veliko večji pomen kot samo obstajanje.
V slovenščini gre za prislovno določilo načina in povedek s povedkovim določilom, v nemščini pa osebku sledi povedek.
V slovenski povedi je dodano prislovno določilo načina (na široko zazehala), ki ga v nemščini ni (gähnte).
V slovenskem delu je uporabljeno prislovno določilo vzroka ("zaradi kasnejše korozije"), v angleškem pa ga avtor izpusti.
V prvem stavku je prislovno določilo časa ali kraja, v drugem pa dejanje, ki sledi uresničitvi prvega dejanja.
V njem je ohranjeno prislovno določilo kraja na začetku, ki mu sledi pomožni glagol, za vejico pa je deležniški polstavek.
V nemščini pa je dodano prislovno določilo sowieso.
V eni nalogi morajo po zgledu pretvoriti prislovno določilo časa in na ustrezno mesto napisati tudi vejico.
V drugi nalogi pa morajo pretvoriti prislovno določilo časa po zgledu, na ustrezno mesto pa zapisati tudi vejico.
Učenec se je sam moral spomniti stavka, ki bi smiselno vključeval prislovno določilo časa.
Uporabljena dopolnila so stavčnočlensko največkrat bila prislovno določilo načina (lepo, zelo) in kraja (na povodec, blizu gozda).
Tudi v slovenskem prevodu se torej pojavlja prislov, z vidika stavčnih členov pa gre za prislovno določilo načina.
Tu vidimo, da v slovenščini poved brez težav začenja prislovno določilo, osebek pa je izražen v povedku.
To so na primer prislovno določilo načina, smeri, časa, kraja ... in določajo povedek (prav tam).
Ta, namesto da bi bil osebek tvornega stavka, postane v najboljšem primeru prislovno določilo vršilca ali pa je sploh izpuščen.
Ta primer sem izbrala kot zgled za možnost, da se prislovno določilo z začetka stavka v prevodu pojavi na istem mestu.